• Zakaj se je dobro
• Zdravljenje narkomanije
• Razstrupljanje ali detoksikacija od opioidov
• Alkoholizem
• Igromanija
• Psihična odvisnost

Alkoholizem

Revija Ameriškega medicinskega združenja (Journal of the American Medical Association) šteje alkoholizem za »primarno, kronično bolezen, za katero je značilna izguba nadzora nad uživanjem alkohola, strast do alkohola ne glede na negativne posledice in izkrivljenost mišljenja«. Alkoholizem je bolezen, ki se razvija počasi, postopno, nenehno napreduje, dolgo je ne pacient ne njegova okolica ne opazita.

Kronična – pomeni, da medicina še vedno ni sposobna popolnoma pozdraviti te bolezni. Na primer, človek, ki je prenehal uživati alkohol, lahko vsa leta, ki so mu preostala, preživi dostojanstveno in srečno in se v ničemer ne razlikuje od drugih. Če pa si po določenem času zaželi, da bi spet kaj malega spil, se bo takoj vrnil v tisti stadij bolezni, v katerem se je ustavil pred mnogo leti.

Progresivna – pomeni, da se s časom stanje slabša in da sprememb v organizmu v določeni fazi ni več mogoče odpraviti.

Fizična – pomeni, da nezmerno dolgotrajno uživanje alkohola pripelje do presnovnih motenj in pojavljanja bolezni, ki so posledica uživanja alkohola. Najpogosteje je to toksično uničevanje jeter, živčevja in kardiovaskularnega sistema.

Psihična – pomeni osebnostne spremembe, izgubo zanimanja in želje po doseganju ciljev. Človeku postane pomemben le alkohol. Zato so alkoholiki pripravljeni za alkohol žrtvovati svoje zdravje, kariero, mir svoje družine. Z rušenjem voljnih mehanizmov pride do spremenljivosti, lažnivosti, manipulacij. Nenehnih obljub, da bodo prenehali piti, nikoli ne izpolnijo.

Socialna – človek, ki pije, ne trpi sam, z njim trpi tudi njegova družina. Nenehna napetost, neuspešni poskusi nadzora alkoholika, razočaranja, gnev in konflikti povzročijo soodvisnost pri bolnikovih družinskih članih.

Bolezen – s sodobnimi metodami preiskav (nevrokemične, pozitronska emisijska tomografija) so prepričljivo dokazane razlike med možgani odvisnika in možgani zdravega človeka. Alkohol, droge, psihoaktivne substance spodkopavajo delovanje endorfinskega sistema v možganih. Človek čuti nenehno biološko potrebo po stanju omamljenosti.

1. Izguba nadzora nad količino zaužitega alkohola je eden najzgodnejših in najpomembnejših simptomov. Človek ni več »ravnodušen« do alkohola. Čuti rahlo omamljenost in v njegovih možganih se pojavlja potreba po vse močnejši omami. Zato išče izgovor, da vsak prijeten dogodek »podkrepi« z alkoholom, željo po pijači pa stimulirajo tudi neprijetnosti, problemi in dolgočasje. Vse več časa porabi za veseljačenje v družbi ljubiteljev pijač. Pojavljajo se hude oblike opijanja, ko se človek v vinjenem stanju ni več sposoben nadzorovati. V tej fazi prihaja do nesreč zaradi vožnje v vinjenem stanju, lahko se pojavi agresivnost, ki postane vzrok pretepov, pojavljajo se luknje v spominu. Nevarnost, da se bo v vinjenem stanju sam poškodoval ali pa poškodoval svoje bližnje, že v tej zgodnji fazi marsikoga ozavesti, da preneha piti. »Ne moreš – ne pij« – pravi ljudska modrost.

2. Pojavljanje psihične potrebe po alkoholu, pojavljanje želje po alkoholu. Človek najde v alkoholu zaščito pred svojimi problemi, strahovi in skrbmi. Pod vplivom alkohola se kratkotrajno zboljša razpoloženje, poveča samozavest, zmanjša živčna napetost. Človeku je prijetno in toplo, to ga umirja. Vpliv alkohola pa se hitro začne spreminjati. Faza pozitivnih čustev je vse krajša in manj intenzivna. Človek želi še malo »dodati«, da bi se vrnili prijetni občutki, ki mu jih je prej prinašal alkohol. Namesto tega pa se vse pogosteje pojavlja razdražljivost, nestrpnost do okolja, nezadovoljstvo. Ko se strezni, je pogosto žalosten ali zajedljiv, muči ga občutek krivde, depresija, kar ga spet sili, da poseže po alkoholu. Spanec in tek sta skaljena. Ob pomanjkanju alkohola se pojavljajo duševno nelagodje, živčna napetost in vse pogostejše misli in želja po alkoholu. Po določenem času se človek počuti normalno samo pod vplivom alkohola, stanje brez uživanja alkohola pa mu postaja neznosno.

3. Povečanje tolerance, odpornosti na alkohol. Ko človek pije vse več in vse pogosteje, se skuša organizem prilagoditi in vključuje zaščitne fermentacijske sisteme. Marsikdo se ponaša s tem, češ da lahko popije liter viskija in se ne napije, drugi pa po tem ne morejo vstati. Vendar to ni znak zdravja, temveč kazalec razvoja bolezni. Vse višja toleranca za alkohol izčrpava organizem, uničujoči učinek velikih količin alkohola pa pripelje do pojavljanja bolezni, ki so posledica uživanja alkohola, in do odtegnitvenega sindroma.

4. Fizična odvisnost. Zaradi uživanja vse večjih količin alkohola ima človek vsako jutro simptome zdelanosti, mačka – živčno napetost, slabost, počuti se kot pretepen, čuti notranje drhtenje, močno utripanje srca. Pri slučajno izbrani osebi so ti simptomi blago izraženi in običajno med dnevom izginejo. Pri alkoholiku pa ostajajo 2-3 dni in spremlja jih močna želja po alkoholu, ki naj bi mu olajšal stanje. Človek začenja piti vsako jutro, pije čez dan in zvečer, da bi lahko zaspal. Tako pride do rednega uživanja alkohola, ki traja tudi po več dni. Epizode pijanstva postajajo vse daljše, intervali med njimi pa vse krajši. Če si alkoholik v tej fazi privošči kozarec piva, pomeni, da bo pil nekaj dni. Ne more več nadzorovati samega sebe. Potreba po alkoholu postaja kot lakota ali žeja. Ljudje pravijo: »Želi piti, zato pije, in ne želi piti, vendar spet pije«. Maček ali kriza po več tednih uživanja alkohola je lahko nevarna tako za zdravje kot tudi za življenje alkoholika. Odtegnitvena kriza brez zdravljenja lahko preraste v »delirium tremens« ali pa v epileptične napade.

Alkohol negativno deluje na vse organe in sisteme. Odvisno od genetskih predispozicij in bolezni, za katerimi je alkoholik prej bolehal, prevladuje pri njem ena ali več bolezni z navedenega seznama.

1. Živčevje – alkoholna encefalopatija (alkoholna demenca ali Wernicke-Korsakov sindrom), psihoze, halucinacije, deliriji, alkoholna epilepsija, motnje spomina, amnezija, motnje spanja, nespečnost, more, polinevropatija, pareze, paralize. Poškodbe glave, do katerih pride v vinjenem stanju, še pospešijo razvoj alkoholizma.

2. Kardiovaskularni sistem – arterijska hipertenzija, stenokardija, aritmija, nevarnost infarkta ali možganske kapi, alkoholna kardiomiopatija, »volovsko srce« (alkoholna kardiopatija) pri pivskem alkoholizmu, nevarnost nenadne smrti.

3. Jetra – alkoholna steatoza, hepatitis, ciroza jeter, portalna hipertenzija, encefalopatija jeter; motnje jetrnih funkcij (sodelovanje pri prebavljanju, pri proizvodnji strjevalnih dejavnikov, sinteza beljakovin, vitaminov, zmanjšanje razstrupljevalne jetrne funkcije); pojavljanje varikozno razširjenih ven v požiralniku, hemoroidnih vozlov; nevarnost usodnih krvavitev; kopičenje tekočin v trebušni votlini (ascites) do 10-12 litrov.

4. Prebavila – gastritis, rane, krvavitve, pankreatitis z motnjami funkcij trebušne slinavke s smrtnostjo do 70%; nevarnost razvoja sladkorne bolezni (diabetesa); disbakterioza, motnje nutritivnega statusa, malabsorpcija in maldigestija.

5. Drugi organi in sistemi – motnje imunosti. Nagnjenost h kroničnim infekcijam, motnje endokrinega statusa – zmanjšanje testosterona in povečanje kortizola spreminjajo zunanji videz človeka, kvarijo se zobje, koža izgublja prožnost, zaradi kajenja se pojavljajo bronhitisi in pljučnice. Po 10-15 letih postanejo motnje nepopravljive.

6. Alkoholičarke, ki tudi med nosečnostjo uživajo alkoholne pijače, rodijo t. i. plod alkoholizma (fetusni alkoholni sindrom) z grobimi morfološkimi motnjami: nepravilna velikost glave in nesorazmerje glave, telesa, okončin, prednjega in zadnjega dela lobanje; lopataste ali globoko vsajene oči, široka nosna kost, nerazvitost čeljustnih kosti, krajše cevaste kosti.

Že Korsakov je pisal, da so alkoholiku krivi vsi drugi – žena, otroci, delo, samo on sam ne.

Prvi stadij – 1-5 let uživanja alkohola – Zaradi kroničnega toksičnega učinkovanja alkohola na osrednje živčevje alkoholizem popači človekovo osebnost, pojavljajo se nove karakterne poteze, ki prej zanj niso bile značilne. Te nove poteze se usidrajo v osebnosti in se postopno spreminjajo v trdne vedenjske stereotipe. Čim dlje traja uživanje alkohola, toliko bolj se spreminja osebnost alkoholika. Prihaja do zaostritev, bolj grobih karakternih potez, ki tako prevladajo, da postaja človek vse manj podoben samemu sebi. V začetnem, prvem stadiju bolezni, se pojavljajo take osebnostne poteze, ki prej za človeka niso bile značilne, kot npr. povečana razdražljivost, hitro utrujanje, spreminjanje razpoloženja, negotovost, izgubljanje prejšnjega zanimanja za delo, družino. Upadajo moralne in etične norme, ki jih ima vsak človek. Pojavljajo se lažnivost, brezobzirnost, bahaštvo.

Drugi stadij – 5-10 let uživanja alkohola – Najpomembnejši znak odvisnosti od alkohola v tem obdobju je naglo upadanje osebnostne ravni, sprememba zanimanja, izguba individualnosti in ustvarjalne aktivnosti. Človek izgublja zanimanje za vse, kar ni povezano z alkoholom. Zmanjšuje se kritičnost do lastnega ravnanja, pojavlja se okrutnost, brezdušnost, upadajo moralna merila. Te spremembe se jasno vidijo v komunikaciji z bližnjimi. Pojavlja se »plitek« humor, ki je značilen za alkoholike: grob, ciničen, neumesten. Prihaja do socialne in poklicne degradacije, upada raven kritičnosti – predvsem do samega sebe. Alkoholik išče in najde olajševalne okoliščine, ki so ga pripeljale do opijanja, zanika odvisnost od alkohola (anozognozija).

Tretji stadij – 15-20 let uživanja alkohola – V tem času še posebej pridejo do izraza resne poškodbe velikih možganov – možgani so zastrupljeni, spomin je skaljen, mišljenje postaja neproduktivno, znižuje se inteligenca in alkoholik izgublja vse svoje človeške lastnosti. Ni sposoben za delo, za produktivno komunikacijo, nima volje, sleherno zanimanje je osredotočeno na alkohol. Tretji stadij je rezultat hudega toksičnega učinkovanja alkohola.