• Zakaj se je dobro
• Zdravljenje narkomanije
• Razstrupljanje ali detoksikacija od opioidov
• Alkoholizem
• Igromanija
• Psihična odvisnost

IGROMANIJA (ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO)

Spoštovani pacienti!

S tem dokumentom vam želimo dati najpomembnejše informacije o igromaniji, njenih simptomih, razvoju in posledicah ter vas seznaniti z osnovnimi načeli zdravljenja v naši bolnišnici.

1. Igromanija je nedvomno bolezen. Kot emocionalna bolezen se nahaja v vseh mednarodnih klasifikacijah bolezni. Ta bolezen je podobna alkoholizmu in narkomaniji.

2. Obstajajo naslednje faze bolezni:

        • Faza dobitkov – igranje od časa do časa, sanjarjenje o dobitkih, povečujejo se vloge, veliki dobitki.
        • Faza izgub – igranje na samem, odhodi z dela, velika posojila, neplačani dolgovi, prevelike stave, laži.
        • Faza obupa – uničen ugled, prekinitev stikov z družino, prijatelji, kesanje, pripisovanje krivde drugim, panika, izguba službe, nezakoniti postopki.
        • Faza brezupa – občutek brezizhodnosti, misli o samomoru in možni poskusi samomora, odvzem prostosti, alkohol, čustveni zlom in simptomi blaznosti.

3. Simptomi patološkega hazarderja:

        • V igralnico greste, da bi si priigrali denar.
        • Čutite notranjo napetost in razdražljivost, če dolgo niste bili v igralnici.
        • Čutite veselo pričakovanje ali pa, nasprotno, olajšanje, ko pridete v igralnico.
        • Ko greste mimo igralnice, se vaše dihanje in srčni utrip spremenita.
        • Na prijatelje in znance gledate predvsem kot na vir denarja za posojilo.
        • Sebe in druge začenjate prepričevati, da lahko kadar koli prenehate z igranjem.
        • Sanjate situacije, ki so povezane z igranjem.
        • Vaši bližnji vam govorijo, da ste se spremenili, postali razdražljivi, hladni, vi pa tega ne opazite.
        • Vaših dobitkov ni mogoče primerjati z vašimi izgubami.
        • Pred bližnjimi prikrivate znesek dolgov zaradi igranja.

4. Posledice igromanije

        • Osebnostne spremembe. Spreminja se vrednostni sistem. Zasvojenca vse manj zanima kariera, korist družine, uspeh otrok, potovanja, skupne počitnice – vse to potisne potreba, da se začuti hazarderski trans. Bolnik je osredotočen na lastne skrbi, zaprt je vase, razdražljiv, manipulira z ljudmi, goljufa. Zaradi upadanja moralnih načel na koncu koncev izgubi službo, družino, zaupanje svojih bližnjih, prihaja do konfliktov, obdolževanja, neskončnih obljub, ki jim nihče več ne verjame. Človek je vse bolj izobčen iz družbe.
        • Psihične motnje. Zaradi nenehnega stresa se pojavlja živčna napetost, razdražljivost, med igranjem se povečujejo agresivnost, ki je usmerjena na igralni aparat in na okolico, napadi strahu, težave s spanjem, nočne more in sanje o igranju, o ogromnem neporavnanem dolgu, napadi panike, občutek krivde, depresija in poskusi samomora. Nadaljujejo se pri prvi možnosti igranja in nič jih ne ustavi.
        • Fiziološke spremembe. Neredna prehrana, stalna živčna napetost, nespečnost, zloraba drog, alkohola ali pomirjeval pripeljejo do kardiovaskularnihtežav, hipertonije, presnovnih motenj, zmanjšanja imunitete, hormonskega statusa, fizične in psihične izčrpanosti.
        • Družinske/socialne posledice. Zasvojenec ni sposoben izpolnjevati svojih obveznosti. Ne more se osredotočiti na svoje delo, zlorablja službeni denar, zanemarja disciplino in na koncu izgubi službo. Svoje bližnje, ki so prisiljeni deliti z njim vse njegove dolgove, spravlja v stalno nevarnost. Ne ukvarja se z domačimi opravili, vzgojo otrok, ob najpomembnejših trenutkih je odsoten, zaradi česar so njegovi najbližji globoko razočarani in ugotovijo, da je njihov edini izhod v tem, da ga zapustijo.

Zdravljenje je zapleten postopek, pri katerem je nujno sodelovanje samega pacienta, njegovih družinskih članov in medicinskih strokovnjakov. Ne poznamo metode, ki bi stoodstotno jamčila ozdravitev. Znano je, da so uspehi zdravljenja igromanije slabši kot uspehi zdravljenja od kemičnih odvisnosti (narkomanije, alkoholizma). Ni farmakološke blokade proti recidivu. Pri alkoholiku lahko z disulfiramom ustvarimo odpor do alkohola, ko samo požirek piva izzove hudo reakcijo in v času delovanja blokade ni možno uživanje alkohola. Zasvojenemu z igrami na srečo ni mogoče s cepivom ali vsadkom prepovedati, da odhaja v igralnico, da vzame v roke karte ali da igra poker na internetu.

Glavni cilj zdravljenja je odpraviti manično potrebo po hazarderskem transu, povrniti nadzor nad čustvi in vedenjem, stabilizirati psihično stanje, normalizirati spanec, odpraviti živčno napetost, razdražljivost, spremembe razpoloženja.

Kako lahko to dosežemo? Katere metode so učinkovite?

Obiskovanje psihologa ali psihiatra, odkriti pogovori, uporaba pomirjeval ali antidepresivov – vse to je popolnoma neučinkovito. Človek dobro razume škodljivost svojega ravnanja, nenehno se srečuje s posledicami svojega pretiranega igranja. Tega mu ni potrebno pojasnjevati. Zasvojenec to ve in se iskreno kesa, vendar ničesar ne more spremeniti, ker je proces že dolgo izven njegovega nadzora, osebnost in psiha sta spremenjeni, uničeni so voljni mehanizmi. Potrebna je metoda, ki bi mu dala moč, da spremeni situacijo, ne pa nesmiselno kopanje po preteklosti, da bi se iskali nerealni vzroki zasvojenosti. Naj navedemo osnovne metode, ki jih pri nas uporabljamo pri psihokorekciji in ki dajejo realne rezultate.

1. Informacijska terapija je kombinacija zdravil, aparatov in informacij, s katerimi odpravljamo obsesivne misli, obsedenost, načrtovanje igranja. Pacient je pod vplivom zdravil v spečem stanju (v spečem stanju možgani bolje sprejemajo informacije, s pomočjo aparata – posebnih očal, ki oddajajo kodirane videosignale, in slušalk, po katerih pošiljamo zvočne signale, obvladujemo cenzuro zavesti, patološke meje, kot so »to vem, to so neumnosti itd.« , računalnik pa prenaša informacije. Informacije so razdeljene na kratke slike, ki zbujajo pozornost in ki na ravni podzavesti hitro oblikujejo nove asociacije o škodljivosti, odporu do igranja, negativen odnos do vzdušja v igralnici, do igralniških obredov. V osnovi te metode so temelji učenja o višji živčni aktivnosti, refleksih, mehanizmih podkrepljevanja, umetne živčne zveze (artificial neural network), nevrolingvistično programiranje – kar si lahko ogledate na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Artificial_neural_network

Po intenzivnem informacijskem vplivu se zmanjšuje intenzivnost želje po igranju, obsesija. Pacienti govorijo: »igranje mi ne pada na pamet«, »lahko se osredotočim na nekaj, kar nima zveze z igranjem«, »pojavlja se ravnodušnost do igranja, možgani počivajo«, »briše se spomin na skrbi zaradi igranja«, »pozabljam ta zanos« itd.

2. Terapija za stabilizacijo endorfinskega sistema. Pomanjkanje naravnih hormonov sreče, njihovo trošenje v ogromnih količinah med igranjem, na koncu pripelje do situacije, ko človeku ni več pomemben rezultat igranja v obliki dobitka, temveč sam proces igranja. Pomemben je nenehen boj, tekma, tekmovanje. Tudi v trenutkih vznemirjenja, dobitka in zmage že ve, da bo jutri ali pojutrišnjem znova začel to tekmo. Narkoman ne more vzeti določenega odmerka droge in se umiriti, stalno mora biti pod vplivom droge. Tako se tudi igralec ne more zadovoljiti s priigrano določeno vsoto denarja, stalno mora »spodbadati« svoje endorfine, da je v stanju boja, hazarderskega transa. N.E.T. metoda za normalizacijo ravnotežja endorfinov in odpravljanje želje po igranju ali drogah se je pokazala kot zelo obetavna.

http://en.wikipedia.org/org/wiki/Neuro_Electric_Therapy

S pomočjo aparata »Transair« se vzpostavlja ravnotežje endorfinov, izgine razdražljivost, misli se razbistrijo, stabilizira se razpoloženje, zmanjšuje se potreba po zdravilih. To terapijo aktivno izvajajo pri zdravljenju zasvojenosti v Švici, Veliki Britaniji in Izraelu.

3. Mentalna blokada je postopek z elementi hipnoze, ko pacient v stanju transa v kratkem času občuti, kot da znova podoživlja svoje življenje. Med postopkom pacient kalejdoskopsko opazuje in sodeluje pri najpomembnejših dogodkih iz svojega življenja. Za hip se pojavljajo slike iz otroštva, slike ljudi in dogodkov, ki so pomembno vplivali na njegovo življenje. V teh trenutkih pacienti burno, čustveno podoživljajo svoje napake, vidijo tragične posledice svojih postopkov v zvezi igranjem. Marsikdo »spregleda«, joka in govori, da ga po tem nič ne bo nagnalo, da bi se vrnil k igram na srečo.

4. Tradicionalne metode v obliki farmakoterapije predstavljajo kombinacijo preparatov, ki utrjujejo dobljeni rezultat, varujejo psiho pred stresom. Eno naših temeljnih načel pri predpisovanju terapije je izogibanje preparatom, ki bi utegnili povzročiti odvisnost. Predpisana zdravila so samo trenuten ukrep, ne povzročajo odvisnosti in krize. Ob ustreznem sodelovanju pacienta je psihoterapija lahko instrument, ki ga ne bo samo zaustavil na njegovi pogubni poti, temveč pripeljal do tega, da bo tako spremenil svoje življenje, da bodo igre na srečo, dolgovi, prevare ostali v daljni preteklosti, čisto na drugi strani. Psihoterapija ne vključuje samo pogovorov s psihiatrom, specialnim pedagogom, temveč tudi oblikovanje psiholoških mehanizmov za zaščito pred recidivom, vedenjsko terapijo, simbolno dramo, holotropno dihanje.

5. Faza ohranjanja dosežkov – traja 12 mesecev z rednimi mesečnimi kontrolami. V primeru spremembe stanja lahko pacient kadar koli stopi v stik z bolnišnico, da bi dobil ustrezno pomoč, ne da bi čakal na redno kontrolo.

Rezultati zdravljenja. Po posvetu z zdravnikom in psihološki diagnostiki se individualno izbere program zdravljenja. Cena zdravljenja se giblje od 1200 do 6000 evrov. Po končanem zdravljenju napiše pacient svojo oceno o poteku zdravljenja, kateri simptomi so izginili, kaj je ostalo od bolezni, koliko verjame vase, kakšni so njegovi načrti za prihodnost. Rezultat objektivno ocenjujemo s psihometričnimi lestvicami in testi. Po odpustu iz bolnišnice utrjujemo rezultate s terapijo za njihovo ohranitev in z rednimi kontrolami.