Razstrupljanje ali detoksikacija od opioidov

1. Opioidi so naravni alkaloidi rastlinskega izvora ali sintetične substance, ki povzročajo močno evforijo, ta pa pripelje do psihične odvisnosti. Zmanjšujejo bolečino, otežujejo dihanje, povzročajo kašelj in zmanjšujejo motoriko želodčno-črevesnega trakta. V medicini se legalno uporabljajo kot sestavni del totalne anestezije (morfin, fentanil in podobno), kot sredstvo za hitro odpravljanje bolečine (kodein, oksikontin, vikodin, kombinirani analgetiki, kot npr. »kafetin«), kot sredstva substitucijske (nadomestne) terapije – metadon, substitol, subokson, suboteks. Na črnem trgu pa so prisotni in se nelegalno uporabljajo – heroin, opij, acetilirani opij, dezomorfin in drugi ročno ali industrijsko pridobljeni derivati.

2. Razstrupljanje je skupek ukrepov za čiščenje organizma substanc in premagovanje odtegnitvenega ali abstinenčnega sindroma (kriza, »withdraw syndrome«). Vrsto razstrupljanja izberemo individualno na podlagi analize več pomembnih dejavnikov: - Substanca (heroinska kriza traja 5-7 dni, metadonska in substitolna je veliko intenzivnejša in lahko traja 21-30 dni). Kombinacija več substanc vedno otežuje in podaljšuje odtegnitveni sindrom.

   - Odmerki, tolerančna raven, pogostost uživanja droge na dan

   - Trajanje neprekinjenega uživanja. Če se odvisnik v letu dni vsaj nekajkrat za kratek čas (dva tedna do mesec dni) odpove uživanju droge, se metabolizem lahko spočije in se je sposoben regenerirati, odtegnitveni sindrom je blažji, nevarnost zapletov pa manjša. Če se v obdobju več mesecev ali let odvisnik ni bil sposoben odpovedati jemanju droge za vsaj 10-14 dni, je odtegnitveni sindrom hujši, stres, ki je povezan z odpovedovanjem drogam, povzroča hude motnje pri delovanju organov in sistemov, zaradi upadanja imunosti pa raste dovzetnost za okužbe.

   - Način uživanja (intravensko ali inhalacijsko, »kajenje na foliji«). Jemanje droge pogosto povzroča hude infektivne, vaskularne in respiratorne probleme. To še posebej velja za primere vbrizgavanja droge v dimlje, stegenske ali vratne vene.

   - Zdravstveno stanje in prisotnost spremljevalnih bolezni. Čim slabše je zdravstveno stanje, toliko bolj je potrebno postopnejše razstrupljanje. Hitre in ultrahitre metode izpostavljajo organizem stresu, kar povečuje nevarnost dekompenzacije sistema življenjskih aktivnosti, ki je zaradi jemanja drog že sicer spodkopan.

   - Sodelovanje (angl. »patient compliance«), motivacija, voljni mehanizmi. Agresivnost, nizek bolečinski prag, psihopatske reakcije, kompulzivna, neobvladljiva želja po drogi so včasih razlog, da poskus litične zamenjave droge ni učinkovit.

3. Pogoji izvajanja razstrupljanja. Najučinkovitejši in najvarnejši način je bolnišnično zdravljenje. V takem primeru je pacientu onemogočen dostop do droge, terapija je pod štiriindvajseturnim zdravniškim nadzorom, ob uporabi sodobne aparature pa pacientu lahko v vsakem trenutku nudimo ustrezno pomoč, zaradi česar je postopek kar se da neboleč in prijeten. V stacionarnih razmerah lahko v večji meri odpravljamo posledice jemanja droge – zboljšamo apetit, spanec, imunost, zmanjšamo živčno napetost, depresijo, željo po drogi (crawing) in potrebo po zdravilih. V ta namen uporabljamo opremo za fizioterapijo, poslužujemo se psihoterapije, kineziterapije in akupunkture.

4. Načini ali metode razstrupljanja

Farmakoterapija traja približno 5-7 dni. Med razstrupljanjem je najpomembnejša kombinacija zdravil, s katerimi odpravljamo osnovne simptome odtegnitvene krize. Bolečino v križu, sklepih, nogah odpravljamo z nenarkotičnimi analgetiki, s preparati, ki zmanjšujejo aferentne boleče impulze in v osrednjem živčevju zmanjšujejo reakcijo na bolečino. Ti preparati spadajo med številne standarde »pain managementa« in zagotavljajo dobro zaščito pred bolečino. Drug neprijeten sindrom je vegetativna nestabilnost (občutek toplo-hladno, kihanje, zehanje, kurja polt, mrzlica, občutljivost kože na vodo). Te simptome uspešno odpravljamo z alfa 2 adrenomimetiki, tiapridom, baklofenom. Med psihopatološke simptome spadajo: razdražljivost, disforija, slabo razpoloženje, pacient ne more najti udobnega položaja v postelji, živčna napetost, nespečnost, obsesivne misli na drogo . Za odpravljanje teh simptomov uporabljamo vedenjske korektorje, psihostabilizatorje, hipnotike, antidepresive. Za terapijo uporabljamo preparate, ki ne povzročajo navajanja nanje in sami ne morejo povzročiti nove odvisnosti. Gastrointestinalne motnje – slabost, bruhanje, diarejo odpravljamo z antiemetiki, s sredstvi za normalizacijo motorike prebavnega sistema. Zaradi pogostih prehranskih motenj, premajhnega ali prevelikega apetita uvajamo v terapijo fermente, ki olajšajo sposobnost asimilacije hrane, aminokisline, vitamine. Predvidena je tudi terapija za odpravljanje posledic jemanja drog – inhalacije za čiščenje pljuč, hepatoprotektorji za regeneracijo jeter, nevrometaboliki, nootropi za obnavljanje možganskih celic.

Zamenjava agonista z agonistom-antagonistom traja 5-7 dni. Smisel te terapije je nadzorovana izmenična zamenjava preparatov namesto »težkega, močnega in nevarnega« heroina, metadona ali substitola. Ta preparat preprečuje razvoj odtegnitvene krize, vendar pa ne povzroča evforije, omamljenosti in želje po povečanju odmerka. Najpogostejša je terapija z buprenorfinom (suboteks, subokson). Ta preparat ima lastnosti narkotika in blokatorja (agonist-antagonist) in zato zelo dobro odpravlja krizo in ne povečuje želje po drogah. Pogosto se ujema z drugimi sredstvi farmakoterapije.

N.E.T. terapija traja 5-7 dni. Ta metoda temelji na fenomenu, da lahko s pomočjo aparata vplivamo na nevrone v naših možganih, ki so odgovorni za sproščanje endorfinov in stanje endogenega opioidnega sistema. Gre za to, da naša naravna zaščita pred šokom, bolečino, stresom temelji na naravnih opioidih, ki jih proizvajajo nevroni. Uživanje umetnih substanc (drog) v odmerkih, ki so tako rekoč tisočkrat večji od naravnega sproščanja, praktično prekine sproščanje naših naravnih hormonov sreče. Kot posledica tega se pojavljajo žalost, apatija, nespečnost, pomanjkanje apetita, neobvladljiva želja po ponovnem zaužitju droge, da bi se vrnila prijetna, pozitivna čustva. Številne mednarodne raziskave potrjujejo najpomembnejšo vlogo endorfinskega sistema v mehanizmu razvoja odvisnosti. Uporaba N.E.T. tehnologije je omogočila, da se učinkovito obnovi količina naravnih endorfinov. Na nekaterih klinikah v Švici in Angliji se v postopku razstrupljanja uporablja samo N.E.T. aparatura, brez zdravil. In to omogoča, da se doseže dobro telesno in duševno stanje pacienta. Pacienti opažajo vidno zmanjšanje želje po drogah.

Hitro razstrupljanje od opioidov (klonidin-nalokson protokol) traja od 3 do 5 dni. Metoda temelji na pospešenem osvobajanju opioidnih receptorjev od heroina ali metadona. Kolikor hitreje se opioidni receptorji osvobodijo od substance, toliko intenzivnejši utegnejo biti simptomi odtegnitvene krize. Zato ni pomembno samo pospešiti ta proces, temveč tudi zagotoviti organizmu, možganom, ustrezno zaščito pred stresom. Zato je dognan postopek, ki vključuje antagonist (nalokson) kratkega učinkovanja, ki sprošča receptorje, dognan pa je tudi sistem nevrovegetativne zaščite (klonidin, klometiazol, katadolon itd.). Ta metoda omogoča, da se kriza skrajša za 3-4 dni in da se občutno zmanjšajo simptomi odtegnitvenega sindroma. V praksi se uporablja od osemdesetih let prejšnjega stoletja, njene modifikacije pa uporabljajo tako rekoč v vseh centrih za razstrupljanje po celem svetu.

Ultrahitro razstrupljanje, odstranjevanje opioidov (Accelerated Neuro-Regulation) – Waismannova metoda. Tu gre za osvobajanje organizma od drog v štirih do šestih urah ob totalni anesteziji. Velika prednost te metode je v njeni hitrosti, popolni udobnosti in v tem, da je neboleča. Vse tisto, kar pri odvajanju na suho, brez nadomestka, običajno dneve in dneve muči paciente, mine v bolnišnici pod anestezijo v nekaj urah popolnoma neopazno. Sodobni preparati za totalno anestezijo zagotavljajo globok spanec, omrtvičenje delov možganov, ki zaznavajo bolečino. Zdravila ne predstavljajo toksične obremenitve za organizem in se lahko uporabljajo pri pacientih, ki so zboleli za hepatitisom ali pacientih, ki imajo težave z ledvicami. Varnost anestezije omogoča nadzorvitalnih funkcij – kardiografija, neinvazivno merjenje arterijskega tlaka, zasičenost krvi s kisikom, kapnometrija. Zdravila uvajamo v pacientov organizem s posebnimi inštrumenti (infuzijskimi črpalkami), ki vzdržujejo programirano koncentracijo preparatov v organizmu in signalizirajo sleherno spremembo. Nevarnost postopka ocenjujemo po merilih ASA (Ameriško združenje anestezistov). Po končanem postopku ostane pacient pod nadzorom v sobi za intenzivno nego do naslednjega dne, v bolnišnici pa še 2-3 dni.

O tem postopku obstaja veliko mitov:

V marsikateri reklami je rečeno, da po tem postopku popolnoma preneha telesna in psihična zasvojenost. Ultrahitro odstranjevanje opioidov iz telesa pacienta osvobodi fizične odvisnosti, žal pa praktično ne vpliva na željo po drogah.

Veliko ljudi je mnenja, da je ultrahitro razstrupljanje, odstranjevanje opioidov, neupravičeno tveganje in da se lahko med anestezijo zgodi marsikaj. Najpogosteje gre za predsodke glede popolne anestezije nasploh. Prej je bila anestezija pravzaprav skrajen ukrep, danes pa si marsikdo ne more predstavljati zdravljenja zob, splava, kolonoskopije ali kakšnega drugega neprijetnega postopka brez anestezije. Varnostni standardi, oprema in zdravila zagotavljajo udobno, nebolečo in varno detoksikacijo.

Nevarnost prevelikega odmerka po odhodu iz bolnišnice. Nevarnost prevelikega odmerka po ultrahitrem razstrupljanju, odstranjevanju opioidov iz telesa, je zares realna. Zaradi naglega zmanjšanja tolerance in želje po drogi se utegne zgoditi, da pacient poskuša zaužiti odmerek droge, ki je sicer dvakrat ali trikrat manjši, kot ga je jemal pred razstrupljanjem, pa vendar pride do nevarnega predoziranja. Zato so vsi strokovnjaki mnenja, da je ultrahitro razstrupljanje le prvi korak na poti do osvoboditve od odvisnosti. Po razstrupljanju potrebuje pacient psihokorekcijo, ki stabilizira psihične procese, farmakološko zaščito z naltreksonom pred recidivom in rehabilitacijo, kar naj bi mu omogočilo, da povrne normalen vrednostni sistem in spremeni način življenja.

Krioterapija

Terapija s ksenonom